Kobarid

Kobarid (italijansko Caporetto, nemško: Karfreit, furlansko Cjaurêt) je mesto in sedež istoimenske občine v Sloveniji. Leži na visoki terasi na desnem bregu Soče ob vznožju Gradiča (309 m) ali Griča sv. Antona. Kobarid je znan po burni preteklosti. Območje današnjega Kobarida je bilo poseljeno že v Halštatski dobi, saj so na terasah arheologi odkrili 1079 grobov s pridatki. Izkopanine se nahajajo v tržaškem in tolminskem muzeju.Arheologi pa so našli tudi ostanke iz Rimskih časov, saj je bil takrat Kobarid pomembna postojanka na poti Oglej - Norik. Ostanki so vidni proti naselju Trnovo.V 12. stoletju je kraj pripadal oglejskim patriarhom oziroma čedajskemu kapitlju. V 15. stoletju pripade goriškim grofom, po smrti Lenarta (zadnjega goriškega grofa) pa Habsburžanom. Lastniki so ga dajali v najem različnim plemiškim družinam. Na eni od hiš v mestu je grb Čukov (Zucco) iz Čedada iz leta 1661. Kobaridci so vztrajali pri poganski veri vse do leta 1331, ko so jim Čedajci v križarski vojni uničili verske simbole.Iz časa preseljevanja ljudstev (po razpadu rimskega imperija) izvira tudi arheološko najdišče Tonovcov grad, kjer so našli ostanke prvih cerkva na Slovenskem.Konec 16. stoletja dobi Kobarid mitnico na cesti proti Predelu. Leta 1688 kraj uniči požar. Leta 1750 je bil obnovljen most čez Sočo, po katerem se je po padcu Beneške republike proti severu pomikala tudi Napoleonova vojska. Most je bil med umikom lokalnih mobiliziranih vojakov ob začetku bojev na soški fronti porušen, nov, današnji, pa je bil postavljen v neposredni bližini. Domačini današnji most imenujejo po starem mostu Napoleonov most.Leta 1878 je bil v Kobaridu tabor, na katerega so prišli ljudje iz širše okolice, med njimi tudi beneški Slovenec Peter Podreka, ki je tamkajšnjemu pevskemu zboru napisal pesem. Uglasbil jo je Hrabroslav Volarič. Pesem ima naslov Slovenskim mladenkam. Leta 1895 so v Kobaridu ustanovili sodišče. Kobarid je prepoznaven predvsem po soški fronti in njenem zaključku, imenovanem Čudež pri Kobaridu. V tej veliki gorski bitki med Italijo in Avstro-Ogrsko ter Nemčijo je sodelovalo veliko vojakov različnih narodov. Ta bitka pa je pomembna tudi zaradi uspešnega napada s kemičnim orožjem pri Bovcu. Oktobra 1917 so Nemci in Avstrijci v 12. ofenzivi prodrli italijanske položaje pri Bovcu (napad s klorom) in Tolminu ter potiskali Italijane proti Kobaridu in pozneje goboko v Italijo, vse do reke Piave.V spomin na tragične vojne dogodke je bila na "Gradiču" okrog cerkve sv. Antona sezidana italijanska kostnica, kjer so shranjeni posmrtni ostanki padlih italijanskih vojakov. Dogodki, ki so se odvijali za časa soške fronte je dokumentirana tudi v Hemingwayevem romanu Zbogom orožje.V času druge svetovne vojne je Kobarid postal sedež Kobariške republike, ki so jo razglasili 10. septembra 1943 le dva dni po kapitulaciji Italije. Republika je pokrivala območje od potoka Boka na severu, Beneško Slovenijo do Mosta (Ponte San Quirino) na zahodu, okolico Kobarida, ter višje ležeče predele desnega brega reke Soče do Goriških Brd na jugu. Obstajala je do 1. novembra 1943, ko je Kobarid zasedla nemška vojska.Od leta 1868 do 1873 je v Kobaridu živel Simon Gregorčič, ki je leta 1871 ustanovil čitalnico. Na trgu sredi naselja stoji spomenik, ki ga je naredil Jakob Savinšek. V Kobaridu je deloval tudi Henrik Tuma, ki je imel leta 1897 velik političen shod, politično pa se je udejstvoval tudi v letih 1919 do 1921.

Eindrucksvolle Statute, wir waren beeindruckt.